»Del hiše je imel slamnato streho, katere ena stran je segala do tal. V zimah,
ko je bilo dovolj snega in ko očeta ni bilo doma, smo se s sinovi mojih skrbnikov sankali po
strehi navzdol«.
(Iz knjige Martinusovi spomini).
|
Martinus je živel na Danskem (1890 – 1981). Poznan je bil po svojem obsežnem duhovno-znanstvenem pisateljevanju, ki nosi skupni naslov Tretji testament. Njegova življenjska zgodba je pripoved o revnem in neizobraženem vaškem dečku iz severnega Jyllanda na Danskem,ki je skromno živel do svojega 30. leta, ko je doživel globoko spremembo zavesti, ki ga je vpeljala v stanje, da je lahko opisal vseobsežno duhovno-znanstveno podobo sveta. Od takrat naprej je skoraj 60 let opisoval in posredoval to podobo sveta, ki jo označujemo kot Martinusovo kozmologijo ali Martinusovo duhovno znanost.
Nezakonski otrok – siromaštvo in omejeno
izobraževanje
Mati ni imela nobene možnosti obdržati sina, zato je Martinus odraščal kot rejenec pri materinem bratu in njegovi ženi v skromnem kajžarskem okolju. Krušni starši so tako imeli v reji 11 otrok. Martinus jih je opisal kot zelo ljubeznive. Kljub skromnim pogojem je imel lepo in varno otroštvo. S pravo materjo, ki je umrla, ko mu je bilo 11 let, je imel le malo stikov. V vaški šoli je bil pouk omejen na katekizem, psalme, zemljepis, računstvo in včasih malo danske zgodovine in naravoznanstva – vsega skupaj šest ur na teden v poletnem in trideset ur na teden v zimskem času. Ker ni bilo denarja za knjige in zvezke, je doma pogosto primanjkovalo učnega gradiva. Po materi je podedoval stare letnike tednikov, s katerimi je uril svoje branje. |
|
V vaški šoli je bil pouk omejen na katekizem, psalme, zemljepis, računstvo in včasih malo danske zgodovine in naravoznanstva – vsega skupaj šest ur na teden v poletnem in trideset ur na teden v zimskem času. Ker ni bilo denarja za knjige in zvezke, je doma pogosto primanjkovalo učnega gradiva. Po materi je podedoval stare letnike tednikov, s katerimi je uril svoje branje. Kot nezakonski otrok je bil od vaškega župnika obsojen na večno pogubljenje, česar pa Martinus ni verjel, ker je v tem času že imel zelo dober osebni odnos do Boga. Povedal je: »Če je muha padla v vrč z mlekom, sem jo skušal rešiti, sicer ne bi mogel pričakovati, da bi Bog meni pomagal v mojih težavah«. |
»Za bralca ni najpomembnejše moje kozmično doživetje kot tako, temveč
posledice, ki jih je to doživetje prineslo. Te namreč lahko v večjem ali manjšem obsegu razišče
vsakdo, ki je dovolj moralno primeren, nepristranski in odprt človek. Te posledice predstavljajo
mojo vseobsežno manifestacijo.«
(O rojstvu mojega poslanstva, knjiga št. 4, pog. 20)
»Sposobnosti, ki sem jih dosegel in razvil, so samo to, kar so dosegli vsi
ljudje pred menoj in kar bodo dosegli vsi drugi za menoj, popolnoma vsi brez izjeme«.
(Intelektualizirano krščanstvo, 5. poglavje)
|
Različna dela v mladosti Toda Martinus je v svojem življenju želel opraviti kaj več kot sedeti v pisarni in cele dneve zapisovati številke. Nekaj časa je razmišljal, da bi postal misijonar, pa se je premislil, ker se ni mogel sprijazniti s krščanskimi dogmami. Kmalu se je izkazalo, da je imel Martinus svoje lastno, osebno poslanstvo. Kozmična zavest pri tridesetih
»Kozmični ognjeni krst, ki sem ga doživel in katerega podrobne analize ne morem tu opisati, je v meni sprožil popolnoma nove sposobnosti opažanja, sposobnosti, ki so me spravile v stanje – ne v prebliskih – temveč nepretrgano budno dnevno zavedanje. Zaznaval sem vse, za fizičnim svetom obstoječe nosilne duhovne sile, nevidne vzroke, večne zakone sveta, osnovne energije in osnovne principe. Skrivnost obstoja tako zame ni bila več nedoumljiva. Uzavestil sem življenje vesolja in bil uveden v božanski ustvarjalni princip«. (Livets Bog 1, odst. 21) To novo stanje zavesti, ki ga je Martinus pridobil kot 30-letnik, je imenoval »kozmična zavest«. Predpogoj za kozmično zavest je visoko razvita intuitivna sposobnost, ki jo bodo prej ali slej razvili vsi ljudje. Delo s kozmično podobo sveta Ko je Martinus dobil kozmično zavest, se je moral privaditi, kako jo uporabljati Hitro je dojel, da je zanj zelo pomembno postati vegetarijanec. Postalo mu je jasno, da ni dovolj, da piše o svojih duhovno-znanstvenih analizah samo v prostem času. To je bil začetek nekaj skromnih, a zadovoljnih let, ko je živel s podporo dobrosrčnih ljudi, ki so razumeli pomembnost tega, da se Martinus posveti svojemu poslanstvu. Prvi del glavnega dela Livets Bog (Knjiga Življenja) je bil pripravljen za izdajo v letu 1932. V naslednjih skoraj 50 letih je nadaljeval svoje obsežno pisateljevanje, ki je vsebovalo več tisoč pisanih strani, ilustracij simbolov in številnih predavanj. Pomemben del njegovega poslanstva je bila razlaga razvoja krščanstva in ostalih religij v prihodnji obliki, ki ustreza nivoju zavesti moderno intelektualiziranega človeštva. Zaradi tega je označil svoja dela kot intelektualizirano krščanstvo in dal skupen naziv Tretji testament. S tem je združil vse tako različne znanstvene in religiozne načine mišljenja v novo duhovno znanost, za katero je predvideval, da bo predstavljala osnovo razvoja človeštva v prihodnosti. Velika osebnost brez kulta osebnosti
Martinusu je bilo pomembno, da se ne more ustanoviti nobena oblika sekte ali članstva v zvezi z njegovim življenjskim delom in nikakor ni želel postati kult osebnosti. Njegovo poslanstvo ni namenjeno kakršnemu koli kultu oboževanja ali verski skupnosti. Glavni namen njegovega življenja je bil pisati in posredovati svoje kozmično védenje. V majhni materialistični deželi, kot je Danska, je lahko svoje delo neopazno dokončal. To pa ne pomeni, da je živel izolirano. Vedno je bil zelo ustrežljiv in si vzel čas za odgovore na zastavljena vprašanja navadnih ljudi. Vselej je bil zelo zabaven in ljubezniv človek, ki se je veselil v družbi dobrih prijateljev. Na podlagi svojega razvoja kot dvopolni človek ni živel v partnerskem odnosu in ni imel družine. Na pogosta vprašanja o tej temi je prijazno odgovoril, da je poročen z vsem človeštvom. Martinus je prebival v majhnem stanovanju v drugem nadstropju Martinusovega Instituta v Kopenhagnu vse do svoje smrti leta 1981. Toda njegova Stvar živi naprej – in za njegova dela se zanima vse več duhovnih iskalcev v številnih deželah po svetu.
|
Struktura strani