Nova podoba sveta

Preberi več o:

V tej predstavitvi lahko preberete uvod v nekatere duhovno znanstvene analize, ki jih je Martinus opisal v svojem obsežnem delu.

Zavest ljudi oblikuje njihovo podobo sveta
Skozi zgodovino si je človek oblikoval mnoge podobe sveta. Ustvaril si je mite in religiozne pripovedi, ki so posredovale razlage o svetu, življenju in smrti. Predstava posameznika pa ni samo podoba sveta, temveč je tudi podoba stanja zavesti, ki je prevladala v takratni skupnosti. Z opazovanjem razvoja različnih podob sveta skozi časovna obdobja lahko sledimo razvoju človeške zavesti in poteku duhovnega življenja skozi zgodovino. Lahko vidimo, da so podobe sveta nastajale in pozneje razpadale. Martinus je vstavil razvoj zavesti v obširno perspektivo, skozi katero je opisal popolnoma novo podobo sveta.

Človeštvo je prešlo različna kulturna razdobja
Martinus je prišel do presenetljivega spoznanja, da te spreminjajoče se podobe sveta sledijo nadrejenemu načrtu – z zakonom določenemu razvoju človeške zavesti.

Človeštvo se je gibalo skozi različna mitična in religiozna kulturna obdobja. Zgodnja obdobja so bila osnovana na pojmovanju vojn in maščevanj ter na mnogih bogovih, medtem ko so kasnejša častila samo enega boga – vse do sedaj delno zaman – in spodbujala k razvijanju ljubezni do bližnjega. V poznejšem razvoju je precejšnje število ljudi izgubilo zaupanje v tradicionalne religije in v njihove zastarele ideje in moralne vrednote. To se je zgodilo vzporedno z razvojem inteligence. Praktične izkušnje so dobile večji pomen. Naravoslovna znanost je skupaj s svetovnimi humanističnimi in psihološkimi teorijami sveta napredovala in ustvarila materialistično podobo sveta. Vendar, po Martinusu, to ni končna stopnja razvoja človeške zavesti.Različne oblike zavesti, ki so nastal skozi zgodovinska obdobja, so vzrok za različne stopnje na življenjski poti.

Razvoj ali preobrazba živih bitij napreduje, pa četudi včasih ljudje mislijo, da se to ne dogaja dovolj hitro. V sedanjem času smo v pospešeno naraščajočem razvoju, vse poteka veliko hitreje kot pred stoletji. Zaradi tega se nad zemeljsko človeštvo vali vedno več izkušenj. Svetovne vojne, revolucije, brezposelnost, mnogotere fizične in psihične bolezni, osebne težave, na katere naleti vsak človek, prispevajo k vedno močnejšemu hrepenenju človeštva po miru.

(Spremenitev mentalne smeri, Kozmos št. 21 / leto 1972)

Materializem nima odgovora o namenu življenja
Beseda »materializem« ima dva pomena. Prvi je spoznanjski, kjer je človek mnenja, da je samo materialno resnično. Drugi je vrednostnega pomena; človeku so materialne dobrine najpomembnejše. Med tem ko čas hiti, bo pomanjkljiva duhovna pozornost vodila vse več ljudi v naraščajoče nezaupanje v smisel življenja. Osredotočenost na »mrtvo« - materialno – bo postopoma izgubilo občutek za živo. Materialistična podoba sveta ne more dati ljudem etičnih smernic ali kakršnekoli razlage, zakaj je v svetu toliko trpljenja ali v čem je namen obstoja človeštva.

Izkušnje nam dajejo znanje in spoznanje
Posamezniku se spontano lahko zdi, kot da sta kultura in zavest preteklih časov nekaj, kar se je dogajalo drugim – ljudem tistih časov. Martinusove analize pa vendarle odprejo perspektivo posamezniku in njegovi povezanosti z okoljem. Zavest posameznika se je razvijala iz življenja v življenje. Vsi smo imeli svoj delež v preteklosti, kot ga bomo imeli v prihodnosti. Po Martinusu je življenje dolg razvojni in izobraževalni projekt, ki je prilagojen posamezniku. Človeška zavest se razvija z doživljanjem osnovnih kontrastov življenja – veselja in žalosti. Zaradi neznanja dela neizogibno veliko napak, zaradi česar žanje boleče posledice in s tem dosega dragocene izkušnje.

Zakladnica modrosti je razvoj intuicije

Posamezniku se spontano lahko zdi, kot da sta kultura in zavest preteklih časov nekaj, kar se je dogajalo drugim – ljudem tistih časov. Martinusove analize pa vendarle odprejo perspektivo posamezniku in njegovi povezanosti z okoljem. Zavest posameznika se je razvijala iz življenja v življenje. Vsi smo imeli svoj delež v preteklosti, kot ga bomo imeli v prihodnosti. Po Martinusu je življenje dolg razvojni in izobraževalni projekt, ki je prilagojen posamezniku. Človeška zavest se razvija z doživljanjem osnovnih kontrastov življenja – veselja in žalosti. Zaradi neznanja dela neizogibno veliko napak, zaradi česar žanje boleče posledice in s tem dosega dragocene izkušnje.

Spremembe spolnih vlog, seksualnosti in ljubezni

Martinus prikazuje posledice nadrejenih življenjskih zakonov v mnogovrstnih in razdiralnih dogodkih v življenju modernega človeka. Za Martinusa ni nobeno presenečenje, da se veliko ljudi počuti odtujene od življenja. Izkušnje, ki jih ljudje žanjejo, povzročajo v njihovi zavesti globoke spremembe. Vse več ljudi doživlja, da nimajo psihe, ki je prilagojena tradicionalnemu načinu življenja in jasno razdeljenima spolnima vlogama. Moderen človek v naraščajoči stopnji razvija oboje, ženske in moške lastnosti. Ženske lastnosti pri moških in moške pri ženskah. To povzroča spremembe v družinah - kot strukturi skupnosti – ter v ljubezenskih odnosih in seksualnosti. Torej ima tudi ljubezenski in seksualni potek različne stopnje razvoja.

Živo vesolje. Razvoj do humane svetovne družbe.
Perspektiva življenja, ki se je Martinusu odprla, je bila en del njegove posvetitve v božansko zavedanje. Po Martinusu je Božanstvo vesolje v svoji celoti, ki vsebuje moške in ženske lastnosti. Martinus se je strinjal z astronomi, da je fizično prostranstvo ogromno in obsega vse od elementarnih delcev do kopic galaksij. Vesolje je videl kot trajno živo celoto in na podlagi tega je izdelal duhovno znanstveno podobo sveta. Na zavest je gledal kot na potrjeno dejstvo, ki usmerja razvoj življenja kot tudi biološki razvoj. Seme različnih vrst se nahaja na duhovnem nivoju in različne vrste počasi prodirajo, manifestirajo svoja življenja in se razvijajo v skladu s pogoji na fizični ravni. V živalskem kraljestvu se dogaja to kot boj za obstanek. Kar zadeva človeka, je enakega mnenja kot naravoznanstvo, da je človek živo bitje, ki se je razvilo iz živalske stopnje. Toda Martinus meni, da se ta razvoj nadaljuje, ker še nismo dokončno razviti ljudje. Manjkajo nam še izkušnje, ki bodo med drugim razvile naše sočutje, tolerantnost, socialno razumevanje in čut za etiko. To bo sčasoma privedlo do pravičnega in vseljubečega združenja sveta in do novega zavestnejšega odnosa do Boga.